6.ODDAJA: GRUZIJA

Dobrodošli na križišču Azije in Evrope.

Zeleni bulevarji gruzijske prestolnice morda res delujejo pariško, a pogled na zemljevid hitro pokaže, da nekdanja sovjetska republika leži v Aziji, na južnem Kavkazu, kjer se Evropa konča.Druge definicije Zakavkazje trdno postavljajo na staro celino,kjer se večina Gruzijcev vidi tudi v prihodnje.

V zadnjih desetletjih je Gruzija velikokrat opozarjala nase s slabimi novicami. Rojstni kraj Stalina, vojna z Rusijo, korupcija in nestabilnost. A že prvi koraki po Tbilisiju pokažejo, da je država veliko več. Sploh na trenutke spominja na Slovenijo.Z gorami na severu in morjem na zahodu. Vmes pa termalni vrelci, kraške jame, vinogradi in v kotlini na sredini  – prestolnica.

Sprehod po gruzijski prestolnici in celotno oddajo si lahko ogledaš tukaj:

Ko na svetovnem prvenstvu v nogometu igra Rusija, večina Gruzijcev navija za nasprotno ekipo. Vse od razpada Sovjetske zveze imajo Gruzijci s sosedi vrsto nerešenih težav in so v sporu zaradi zasedenih območij. Letos mineva deset let od ruske zasedbe Abhazije in Južne Osetije, ki predstavljata skoraj četrtino gruziijskega ozemlja. Sakašvili je takrat naivno računal na pomoč Zahoda, predvsem ZDA. Danes so Gruzijci previdnejši. Leta 2013 so izvolili vlado  in predsednika, ki sta popustljivejša do ruske politike. Podobno kot v Ukrajini je jasno, da je Washington daleč in Moskva zelo blizu.

O Gruziji kot državi lahko govorimo vse od 10. stoletja.Ko smo bili v Evropi še v srednjem veku, je kraljevina pod kraljico Tamar doživljala renesanso na področju arhitekture, filozofije in znanosti.

Bila je močna krščanska sila, ki je kljubovala muslimanskim sosedam. Konec 13.stoletja se začne dolga zgodovina obleganja, najprej vdor Mongolov, nato Otomanov in nazadnje Perzijcev.

Ameriški vinar v Gruziji, John Wundermann.

Gruzijska vinska zgodba se začne v lončenih posodah, ki jim pravijo kvevri. Tako pomembna in edinstvena je ta tradicija , da jo je Unesco leta 2014 uvrstil na seznam svetovne dediščine. A vse manj je mojstrov kot so Zaza Kbilashvili, ki posodo izdelujejo ročno.Za to ni posebne šole, tradicija gre z očeta na sina. Za povprečen kvevri, ki lahko drži tudi 2000 litrov vina, so potrebni trije meseci.

Gruzijska vinska zgodba se začne v lončenih posodah, ki jim pravijo kvevri. Tako pomembna in edinstvena je ta tradicija , da jo je Unesco leta 2014 uvrstil na seznam svetovne dediščine. A vse manj je mojstrov kot so Zaza Kbilashvili, ki posodo izdelujejo ročno. Za to ni posebne šole, tradicija gre z očeta na sina. Za povprečen kvevri, ki lahko drži tudi 2000 litrov vina, so potrebni trije meseci.

Kvevri pomenij – zakopan v zemljo. Posode so zazidane. Ko v njih stresejo grozdje in se začne fermentacija, jih zaščitijo z apnenčastim slojem.Tako se v njih začne rojevati vino, kot radi rečejo Gruzijci. Vina v deželi pridelujejo iz več kot 500 sort grozdja.

John Wundermann, ameriški vinar v Gruziji.



John je ameriški slikar, ki je našel svojo vinsko zgodbo v Kahetiju,

dobrih 50 kilometrov stran od meje s Čečenijo. Na posestvu s sedmimi vinogradi gosti obiskovalce iz vsega sveta, vse več je ljubiteljev gruzijskih naravnih vin.

A kljub renesansi, v Gruziji po naravni metodi pridelajo le slabih 10% vina. Tradicijo naravnih vin je skorajda uničil sovjetski režim, saj je bila pomembno izključno količina vina. Ključni preobrat se je zgodil šele lpo vojni eta 2008, Ko je Rusija uvedla embargo na gruzijske izdelke. Treba je bilo poiskati nove trge na zahodu, kjer so zahtevali višjo kakovost.

Gruzijska supra ali umetnost, kako uživati vino.

A v Gruziji ni samo pomebno kako pridelaš vino, Nekaj šteje tudi, kako ga spiješ. Pravo doživetje je gruzijsko slavje ali »supra«  in večtisočletna tradicija tamade, “nazdravljalca”.

Dodaj odgovor