Zadnja pot po Indoneziji me je pripeljala tudi mimo Mrzle jame na otoku Flores. V Liang bui  so leta 2003 našli ostanke miniaturnega človeka, neke vrste prahobita, ki je meril le dober meter v višino. 
Po svoje praljudje iz kamene dobe sploh niso bili tako drugačni od nas. Počeli so  povsem trendovske stvari,  kot je denimo prehranjevanje po principih zdaj tako moderne paleo diete.  Ali pa hitro in učinkovito komuniciranje.  Z  ogljem so na steno jame nakracali človeka, ki besno vihti palico nad glavo. Morda je to orodje? Orožje? Ali raztegljiva palica za selfie? Strokovnjaki si še zdaj niso povsem  na jasnem, kaj pomenijo vsa prazgodovinska sporočila. 
 Facebook in Whatsapp delujeta podobno. Po stoletjih jezikovne kulture smo spet pristali v kameni dobi. 
Dolgi, izbrani stavki so danes zapravljanje časa. Celo v kratkih sporočilih, ki so svojčas štela vsaj nekaj besed, zdaj  uporabljamo smeške in druge sličice za izražanje čustev. Če so ti nekoč za rojstni dan napisali nekaj lepih misli ali vsaj zapeli Kol'ko kapljic tol'ko.let, potem danes samo piskne sporočilo z emoji  poljubom, sličico torte,  sličico penine, emoji mišico, plesalko v obleki za flamenko in na koncu bruhec ter kakec. Pa naj si občutljiv človek, ki še bere Prešerna,  misli.svoje. Če nekaj podobnega poskusiš izven družbenih omrežij, učinek žal ni povsem enak. Zadnjič sem sodelavki v službi  narisala sendvič, kavo in jabolko na listek za trgovino, kamor hodimo po malico.  Na koncu sem  dodala še smeška za vzpodbudo. Čez nekaj časa sem našla samo velik vprašaj pod svojimi kracami, kar je verjetno bila lekcija, da naj se naučim vsaj risati, če že pisati več ne znam.
Zaradi svojih značilnosti  pračlovek s Floresa predstavlja povsem novo podvrsto pračloveka, odslej znano kot Homo floresiensis. Znastveniki z nadaljnimi izkopavanji računajo na nova, zanimiva odkritja. Morda ne bi bilo slabo, da bi najprej začeli v sodobnosti. Tudi Homo emojiens veliko obeta.